V Planinskem društvu Ajdovščina že četrto leto zapored hodimo po odsekih Slovenske planinske poti. Letos je bil na vrsti četrti odsek od Ledin do Jezerskega.
V petek po službah smo se zapeljali na Jezersko in se po lovski poti povzpeli na Kranjsko kočo na Ledinah, kjer smo prespali. Zastoji na avtocesti so nam za pol ure odnesli načrtovano uživanje v sončnem zahodu.
Zarana pričnemo z vzponom proti Križu, Koroški rinki. Najprej na Jezersko sedlo, kjer se opremimo s pasovi, čeladami in samovarovalnimi kompleti. Mimo okna kmalu vstopimo v zelo zahtevno zavarovano pot, ki se navdušujoče vzpenja prav do vrha Koroške Rinke. Vreme je odlično, sončno in stabilno. Nadaljevali smo proti oddaljenemu Mlinarskemu sedlu. Od tu smo sledili zelo zahtevnemu grebenu, ki nas je pripeljal na zahodna pobočja Grintovca. V uri z Mlinarskega sedla smo se povzpeli na prvaka Kamniško savinjskih alp 2558 m visoki Grintovec. Sledi še spust preko strehe Grintovca do Cojzove koče na Kokrškem sedlu. Na Grintovec smo šli že prvi dan z namenom, da se drugi dan lahko izognemo snežišču pri Dolški škrbini. Snežišče se sicer lahko že obhodi. Dan je prinesel kar 11 h gibanja v veliki meri po zelo zahtevnih poteh.
Cojzova koča nas je prijazno prenočila, sledečega jutra se vzpnemo na Ovnov čir, potem pa po zelo delikatni stezi prečimo (strme trave, zanesljiv korak) v Spodnje Dolce, pod ostenja Kočen in Grintovca. Iz Zgornjih dolcev sledi mestoma zelo naporen vzpon po melišču, kmalu smo zopet v skalah, držimo se grebena in pridemo na odcep poti na Jezersko Kočno. Splazimo se skozi prehod in osvojimo vrh Jezerske Kočne. Sledil je povratek na sedlo in spust po zelo zahtevni Kremžarjevi poti na Češko kočo. V trenutku, ko pridemo do koče, nas je osvežila eno urna ploha. Po prevedreni plohi nas je čakal še eno urni spust do avtomobilov. Nedelja je postregla z 9,5 h gibanja.
Tura je v tehničnem in kondicijskem pogledu zelo zahtevna, morda v celoti gledano, celo med najbolj kompleksnimi v Sloveniji. Ogromno je gibanja po zelo zahtevnih poteh, ki marsikje terjajo suvereno hojo in poplezavanje brez varoval in ob polni izpostavljenosti. Turo smo v vseh pogledih izpeljali suvereno, tako njen tehnični kot kondicijski del, ki je postregel s 3015 višinskimi metri. Vodnik je bil Ožbej Marc skupaj z zelo pomembno pomočjo Roberta Kovača iz GRSja. Vzdušje je bilo vseskozi odlično.
Naslednje leto naš čaka že peti in veliko lažji del SPP, prečili bomo Storžič in Kriško goro do Tržiča.
OPOZORILO: Večina prehojenih poti na tej turi spada med zelo zahtevne poti. Vsi udeleženci so morali imeti dovolj izkušenj za udeležbo na turi. Gibanje po na turi prehojenih poteh predstavlja najzahtevnejši nivo gorništva po urejenih planinskih poteh. Prehojene poti so brez ustreznih izkušenj in opreme – zelo nevarne!
dav
oznor
cof
rpt
cof
rpt
