Planinsko društvo Ajdovščina

DOBRODOŠLI V DOBRI DRUŽBI

Planinsko društvo Ajdovščina sodi med najstarejša planinska društva. Ustanovljeno je bilo leta 1903.

Od svojih začetkov je izpolnjevalo zastavljene naloge, povezovalo planince različnih starosti in interesov, vodilo pohode in izlete po znanih in manj znanih poteh, skrbelo za planinske poti in kažipote v naši okolici, urejalo, obnavljalo in dograjevalo obe koči – kočo Antona Bavčerja na Čavnu in Iztokovo kočo pod Golaki.

PODATKI DRUŠTVA

  • Planinsko društvo Ajdovščina
  • Gregorčičeva 17,
  • 5270 Ajdovščina
  • E- pošta: pdajdovscina@pzs.si

Zakoniti zastopnik – predsednik društva:

  • Cvetko Ušaj
}

Uradne ure

četrtek

16.00 – 18.00

Spoznaj nas

Te tradicionalne aktivnosti, ki so bile vseskozi rdeča nit društvenega prizadevanja, danes razširjamo z novimi,  času primernimi aktivnostmi. Danes društvo dosega svoj namen tako ,da:

  • goji prostovoljno planinsko dejavnost
  • posreduje lepote narave in življenja z gorami planincem in ljubiteljem narave
  • organizira planinske izlete, pohode, izobraževanja in druge aktivnosti
  • skrbi za vzgojo in izobraževanje v planinstvu
  • gospodarno skrbi za obe koči
  • skrbi za planinske poti
  • opravlja druge dejavnosti povezane s planinstvom

Delo v društvu poteka v odsekih: mladinski odsek, alpinistični odsek, markacijski odsek, Skupina GRS, gospodarski odsek, odsek za varstvo gorske narave,vodniški odsek, odsek za založništvo in informiranje, planinska sekcija Kamnje, orientacijska sekcija, odsek za turno kolesarjenje in turno smučanje. Društvo deluje v javnem interesu in tako omogoča vsem obiskovalcem gora vključitev v društvo, udeležbo pri vseh aktivnostih, uporabo poti in planinskih koč. Društvo se aktivno povezuje z vsemi planinskimi in drugimi društvi, šolami in lokalno skupnostjo.

Načrtovanih izletov in drugih dogodkov

Število članov

Dogodkov z našo prisotnostjo

Novice FaceBook

Planinsko Društvo Ajdovščina
Planinsko Društvo AjdovščinaOseba je posodobila naslovno fotografijo.3 dnevi nazaj
VELIKI GOLAK 1480m navkljub imenu ni najvišji vrh v grebenu Golakov. Najvišji vrh je namreč Mali Golak s 1495 metri. Imeni Mali in Veliki Golak ne izhajata iz njune višine, temveč iz njune uporabnosti. Imeni sta torej izpeljani iz velikosti njunih pašnikov, ne pa po višini. Na Golakih (že iz imena razberemo, da so bili včasih goli) so svoj čas pasli živino in ker je bila najmanjša planina ravno na najvišjem Golaku, je ta pač postal znan kot Mali Golak, najbolj vzhodni v grebenu pa je zaradi največje planine postal Veliki Golak. Vmes pa je še Srednji Golak, ki je po višini enak Velikemu Golaku, torej 1480 m. Vse to pa je povzročalo veliko zmedo in na marsikaterem zemljevidu je bil najvišji 1495 m visok zahodni vrh napačno zapisan kot Veliki Golak in najvzhodnejši 1480 m visok vrh poimenovan Mali Golak. Leta 2007 se je Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije obrnila na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Republike Slovenije zaradi zmede, ki je nastala pri rabi zemljepisnih imen Mali in Veliki Golak, najvišjih vzpetin Trnovskega gozda. Komisija se je na podlagi Registra zemljepisnih imen Republike Slovenije odločila, da se obe imeni znova poenotita v prvotnem smislu, torej Mali Golak (1495 m) na zahodnem delu Grebena in Veliki Golak (1480 m) na vzhodnem delu grebena Golakov. m
Planinsko Društvo Ajdovščina
Planinsko Društvo Ajdovščina6 dnevi nazaj
MALA GORA, kraj trdega dela in lepih spominov.
V teh dneh je še kako primeren čas, da se ogledamo naš "dokumentarec"https://www.youtube.com/watch?

https://www.youtube.com/watch?v=xRqERkPTIjo
Planinsko Društvo Ajdovščina
Mala Gora skozi cas
Spšoštovani planinci, planinke, ljubitelji Male Gore. Vsako leto ob tem času se planinska sekcija Kamnje pripravlja na množičen obisk Male Gore ki je skozi č...
youtube.com
Planinsko Društvo Ajdovščina
Planinsko Društvo Ajdovščina6 dnevi nazaj
PRVI VELIKONOČNI POHOD
Kosmač je zapisal, da so v tistih dneh spomini v rojih vreli na dan. Tako je tudi danes. Ker slutim, kako je našim planincem v Kamnjah, ki se jim pohod na Malo goro vedno bolj odmika, jim pošiljam blag spomin na moj prvi pohod na Kucelj in na Malo goro.
Spomin sega v davni prvi razred naše vrtovinske šole. Takrat nismo lovili virusov po svetu, ampak smo se držali domačega praga. Nikjer nismo bili in nikamor si nismo želeli. V šoli smo bili učenci, stari od 7 do 15 let.
Okrog velike noči sta se naši učiteljici domislili, da nas peljeta na velikonočni izlet na Malo goro in na Kucelj. Rečeno – storjeno. Z nami je šla naša kuharica. Nesli smo posodo in vse potrebščine. Vem, da ni bilo nikakršnega problema pri hoji, čeprav so domači zmajevali z glavami.
Pod Kucljem, na vrhu je močno pihalo, mislim, da okrog Male gore, smo si skuhali pašto. Torej imeli smo piknik. Potem smo pot nadaljevali tudi na Kucelj in na Čaven. V večernih urah smo se vrnili domov.
Ker se velika noč vedno bolj oddaljuje v naših mislih, sem se spomnila tega davnega dogodka. Naša šolska kuharica še živi med nami, zato ji pošiljam pozdrav.
Vsem prijateljem v Kamnjah pa upanje: »Kadar bo velikonočni pohod, bo gotovo najsvetlejši in najlepši.«
Držimo pesti!
Irena
Planinsko Društvo Ajdovščina
Planinsko Društvo Ajdovščina1 teden nazaj
Konec marca je ponavadi čas, ko so razmere na Triglavski smučarski magistrali najboljše. Iz Arhiva Alpinističnega odseka smo izbrskali podvig iz leta 2014:

Triglavska smučarska magistrala »štirje mušketirji na slovenski Haute route…«

Želja, ki je tlela zadnje 3 zime, se je pretekli vikend končno izpolnila. Lahko rečem, da vse ob svojem času. Začetki Triglavske magistrale segajo v 70-ta leta, ko so fantje postavili zimske markacije na visokih drogovih po celi trasi od Vogla do Hribaric (lahko tudi dlje, nisem prepričan). Še danes ta pot, ki ji nekateri pravijo tudi ‘slovenska različica’ svetovno znane Haute Route, predstavlja najbolj veličastno in kondicijsko zahtevno turo pri nas. Podatki govorijo sami zase; preko 60 km v dolžino, 3.800 višinskih metrov vzpona, 4.900 metrov spusta ter 18 aktivnih ur v treh dneh. Celotna odisejada se začne v petek zjutraj na Voglu. Od tu odsmučamo proti zahodu in že kmalu dosežemo planino Zadnji Vogel. Spremlja nas čudovito vreme in pomladne temperature. Lahko rečem, da je manjkal samo še regrat. Skozi razgiban teren drsamo proti Konjskemu sedlu (1782m), ki ga dosežemo v dobrih dveh urah. Kratka osvežitev in že smučamo proti dolini. Sledi ponoven vzpon na drugo sedlo in nato še proti dodatku dneva – Govnjaškemu kuku. Le tega smo dodali turi z namenom pridobiti dodatnih višinskih metrov, kar omogoči več užitka pri spustu proti Komni. Malo pred domom na Komni še zadnjič nadenemo pse in se povzpnemo do cilja prvega dne. Razdaljo dobrih 16 km premagamo v dobrih štirih urah kar proslavimo z joto in hmeljsko kapljico. Zvečer oz. ponoči se nam pridruži še četrti član odprave – Dominik. Po ne pretirano zgodnjem zajtrku se odpravimo proti Triglavskim sedmerim jezerom. Za popestritev poskrbi ekipa RTV Slovenija, ki nas posname pri pobijanju čez grmičevje in nizko drevje Komne. Do koče pri Sedmerih jezerih je le dve uri in pol in minimalna višinska razlika, zato smo toliko bolj presenečeni nad težavnostjo terena s stalnimi izmenjavami ritma. Pravi gozdni rodeo. V zimski sobi pri Sedmerih jezerih si privoščimo kratko merendo, nato pa proti Hribaricam. Vsaj zame je bil to najlepši del ture. Dolga, sončna dolina s prekrasnimi razgledi proti Komni. V dobrih dveh urah in pol pridemo do sedla, ki pa se izkaže, da niso Hribarice ampak so le te oddaljene še dobre pol ure od vrha prvega sedla. Na vrhu Hribaric nas pričaka močan veter, ki poskrbi za nizke temperature. Po kratkem premisleku se odločimo, da Kanjavec to pot spustimo (cena prepoznega jutranjega vstajanja) tako da se odpravimo direktno proti smučarskemu ‘eldoradu’ kot pravijo spustu na Velo polje. i Prvi metri malo bolj previdno (naklonina precejšnja) saj je zaradi senčne lege podlaga ledena, že malce nižje pa dosežemo odpuščeni pomladanski srenec, ki omogoča uživaško vijuganje proti dnu. Ker so zaloge pijače na rdečem si vzamemo premor in ponovno spravimo zaloge tekočine na zeleno. Sledi delikaten mestoma zelo strm vzpon do Konjskega sedla (še drugega na celotni turi) in nato dolgo prečenje do Kalvarije. Če smo do tu srečali le kakšnega posameznika ali dva, je na Kalvariji situacija drugačna. Ljudi je občutno več; od turnih smučarjev, do krpljarjev in pohodnikov. Kredarico dosežemo ob luninem svitu po enajstih urah hoje in smuke s Komne. Dosežek na katerega nismo bili ponosni le mi ampak tudi oba vremenoslovca, ki poskrbita za toplo joto in hmeljski napitek. Naslednji dan nas prebudi veter in njegovo zavijanje da vedeti, da zunaj ni prav nič prijetno. Ob zajtrku sume potrdijo prišleki, ki povedo, da je zgornji del popolnoma leden. Ker se nam prav nič ne mudi, ob kavi in kramljanju dočakamo deseto uro, ko sonce zmehča vrhnjo plast. Odločitev se izkaže za pravilno, saj že kmalu zopet ujamemo prave razmere – spomladanski srenec, ki omogoči uživaško vijuganje proti Krmi. Če je bilo smučanje do Krme simpatično, pa sama dolina postreže z drugačno zgodbo. Zaradi osojnosti doline je podlaga trda in razrita od številnih predhodnikov, svoje pa dodajo tudi številni plazovi, ki dodobra prepredejo desno stran doline. Ker smučanje po dnu doline ne pride v poštev (rodeo), nam ostane le enolično prečenje in prebijanje čez plazove proti dnu doline. Ko dosežemo Kovinarski dom, teren zopet postane prijaznejši. Oddrsamo proti Radovni, kjer z Nejcem dobiva prevoz do Mojstrane, Ožbej in Dominik pa se s kombinacijo smučanja in hoje prebijeta prav do Mojstrane. Sledi obvezno hidriranje, Triglavsko magistralo pa uradno zaključimo na avtobusni postaji Mojstrana in z mesnim burekom na Jesenicah. V osrčju slovenskih gora smo uživali Ožbej in Dominik (oba AS PD Ajdovščina) ter Nejc in Peter (oba PK Ekstrem). Peter Oštir
Planinsko Društvo Ajdovščina
Planinsko Društvo Ajdovščina1 teden nazaj
PRIJATELJI, STE LETOS VIDELI POMLAD?
Vsako leto sem se ji globoko poklonila, ker imam rada svetlobo. Letos pa je ni, kajti naša pot poteka le iz prostora v prostor, torej od vrat do vrat.
Zdi se mi, da jo je letos strah pokazati svojo praznično obleko. Samo pomislite: mandeljni so skrivaj zacveteli že januarja; marelice so nas pozdravile in čez noč izginile; breskve so se pobarvale, vendar jih je pometla naša burja.
Na gredicah pred hišo so se razbohotile narcise in tulipani, še preden sem jih utegnila pozdraviti, jih je s seboj odnesel strašen veter.
Vendar verjame, tudi Vi dragi prijatelji, verjemite z menoj, da bodo letos kasnile in nas počakale jurjevke in šmarnice na Mali gori. Sicer ne vem …
Komu bi zacvetele? Čemu?
Irena
P. S.
Čeprav piše SSKJ, da je narečna raba beseda jurjevka, jih ne morem, te naše lepotice pod Čavnom, imenovati z narcise. Preveč so mi pri srcu in jim to ime ne pristaja.
Tudi za šmarnice se pojavlja narečna beseda solzica, in sicer po Vorancu, ali dragoljubci po Župančiču. Vendar naše na Mali gori so šmarnice, ker najlepše dišijo.
Prijatelji, zdržimo tudi zaradi lepot pod Čavnom!

Sekcije in odseki

MLADINSKI ODSEK

Se rad potepaš po hribih in dolinah,  se družiš z vrstniki  z nahrbtniki na ramah in gojzarji na nogah, se želiš naučiti varne hoje v gorah in rad spoznavaš naravne lepote in znamenitosti naše domovine? Če ti je vse to všeč, se nam pridruži v mladinskem odseku našega planinskega društva. Glavni dejavnosti mladinskega odseka sta organizacija planinskih izletov čez celo leto ter priprava planinskega tabora v poletnih mesecih. Namenjeni sta otrokom iz vrtcev, osnovnošolcem in srednješolcem. Slednji pa, če jih veseli delo z mladimi,  lahko svoje znanje nadgradijo na seminarju za mladinskega voditelja in tako v sodelovanju s starejšimi planinci vzgajajo nove rodove obiskovalcev hribov in gora.

Načelnik: Benko Marta

 041 497 997

marta.benko@gmail.com

ALPINISTIČNI ODSEK

Alpinistični odsek Planinskega društva Ajdovščina združuje ljubitelje vseh vrst plezanja in alpinizma z namenom varnega osvajanja nekoristnega sveta. Če si želiš plezanja v skali, ledu, visokih gorah, oziroma turno smučati v belem visokogorskem pršiču, se nam pridruži. Ko te želja po raziskovanju nekoristnega sveta pripelje do brezpotij in sten, se moraš na to pripraviti. Poskrbeti moraš, da bo gorsko okolje, ki sicer ponuja toliko lepot, zate in  sopotnike varno. In prav  zato organiziramo alpinistično šolo, da te znanje, ki ga pridobiš varno popelje v plezališča, stene in najvišje vrhove gora. Poleg alpinistične šole izvajamo tudi šolo športnega plezanja. Vedno pa smo pripravljeni sprejeti medse nove člane.

Načelnik: Egon Pavlica

 031 664 344

egon.pavlica@gmail.com

MARKACIJSKI ODSEK

Markacisti so prostovoljni planinski delavci, ki na organiziran način skrbijo za vzdrževanje planinskih poti v skladu z Zakonom o planinskih poteh in podzakonskimi akti k Zakonu o planinskih poteh. Lik markacista se ne sme in ne more razlikovati od lika slovenskega planinca. Vsak član PZS oziroma planinskega društva se prostovoljno moralno zavezuje, da se bo ravnal po določilih Častnega kodeksa slovenskih planincev, markacist pa mora dodatno izpolnjevati tudi dolžnosti in pravice, ki mu pripadajo po nazivu MARKACIST PZS. Kdo so in kaj delajo naši markacisti? Markacijski odsek je eden od odsekov, ki deluje v Planinskem društvu Ajdovščina. Smo skupina prostovoljcev, ki v dobrobit društva in ljudi, ki se podajajo v naravo, skrbi za čiščenje, vzdrževanje in označbo planinskih poti, katerih skrbnik je planinsko društvo. Spoštujemo vse prvobitno, zato delujemo naravovarstveno. Osnovni znak, s katerim označujemo planinsko pot je Knafelčeva markacija. Je bela pika obdana z rdečim kolobarjem. Knafelčeva markacija je zaščitena in jo lahko za označevanje planinskih poti uporabljajo le markacisti na poteh, ki so vpisane v evidenco planinskih poti. Prav tako se postavlja usmerjevalne table, uporabljamo pa tudi dodatne označbe. Markacisti PD Ajdovščina skrbimo in urejamo  več kot 100 kilometrov poti.  Poti potekajo preko Čavna, Golakov pa vse do Cola. Markacist lahko postane vsakdo, ki ga to delo veseli, in opravi ustrezno izobraževanje, ki ga organizira KPP pri PZS. Za učinkovito delo je markacistov vedno premalo, zato vabimo vse, ki bi želeli sodelovati pri obnovi in vzdrževanju poti, da se nam pridružite. Markacisti PD Ajdovščina so:

  • Dejan Černilogar
  • Mirko Soban
  • Božo Vidic
  • Dušan Brus
  • Franc Bernik

SKUPINA AJDOVŠČINA GRS TOLMIN

Skupina  gorskih reševalcev iz Ajdovščine deluje  v okviru tolminske postaje Gorske reševalne službe . K ustanovitvi skupine v Ajdovščini je botrovalo več razlogov, predvsem pa oddaljenost od Tolmina, saj pri klicu na pomoč štejejo minute in sekunde. Gorsko reševalno službo sestavljajo prostovoljci, ki s svojim znanjem pomagajo ponesrečenim in izgubljenim v gorah. Ekipa GRS je usposobljena in opremljena za vse vrste in najzahtevnejše postopke reševanja. Skupina ima svoje prostore v logističnem centru civilne zaščite v Ajdovščini.

Vodi jo Robert Kovač.

 041 668 781

robert.kovac3@siol.net

GOSPODARSKI ODSEK

Delo v gospodarskem odseku je pomembna dejavnost društva, saj varuje in vzdržuje premoženje, ki ga ima društvo v lasti. Društvo ima dve koči – kočo Antona Bavčerja na Čavnu in Iztokovo kočo pod Golaki, ki sta priljubljeni cilj številnih domačih obiskovalcev pa tudi planincev iz cele Slovenije in tujine. Gospodarski odsek pripravi plan vzdrževalnih in investicijskih del, ki so potrebna za dobro delovanje koč in društva.

Načelnik gospodarskega odseka: Damijan Fabčič

031 869 693

fabcic@gmail.com

ODSEK ZA VARSTVO GORSKE NARAVE

VODNIŠKI ODSEK

Vodniški odsek sestavljamo vodniki,  ki smo usposobljeni strokovni delavci v športu na področju planinstva (naše strokovno delo je vodenje ljudi po gorah). Smo člani Planinske zveze Slovenije.  Z udeleženci izletov delimo naše znanje in izkušnje. Vodniki Planinskega društva Ajdovščina preko celega leta  organiziramo planinske izlete različnih zahtevnosti. S svojim delom želimo ljubiteljem gora približati pohodništvo na varen in prijeten način. Pri tem pa spoznavamo domače in tuje gore. Za izlete skušamo urediti organiziran prevoz, v primerih manjšega števila udeležencev pa prevoz z osebnimi avtomobili. Pri svojem delu sodelujemo tudi z mentorji planinske vzgoje na naših osnovnih šolah in vrtcih. Če vas zanima delo v okviru vodniškega odseka našega društva vas vabimo, da nas obiščete, se nam pridružite in postanete planinski vodnik. Več informacij o planinskih vodnikih najdete na spletni strani Vodniške komisije PZS: http://vk.pzs.si PLANINSKI POHODI V LETU 2018 poglej Vodniki:

  • Vladimir Lemut – načelnik

041 275 542

  • Blaž Kodelja

031 437 972

  • Anton Kreševec

031 613 805

  • Ožbej Marc

051 245 159

  • Božo Vidic

031 754 562

  • Gregor Vodopivec

031 507 251

  • Mirko Soban

041 891 368

PLANINSKA SEKCIJO KAMNJE

Planinska sekcija Kamnje je bila ustanovljena 7. 3. 1998 z željo, da bi poživili družabno življenje v naši krajevni skupnosti. Deluje v okviru planinskega društva Ajdovščina. Združuje tiste, ki imamo radi gore, planine, izlete, pohode in sprehode v naravi. Že takoj po ustanovitvi je planinska sekcija organizirala prvi Velikonočni pohod na Malo goro. S pohodom in večjim številom obiskovalcev Male gore se je pokazala potreba po novi koči. Stekle so priprave in v juniju leta 2000 se je gradnja pričela. Z velikim zagonom in pomočjo večine krajanov je delo dobro napredovalo in konec leta je bila koča pokrita, pa tudi iz dimnika se je že pokadilo. Če nekaj z ljubeznijo in veseljem počneš, noben napor ni pretežak – to nam daje smernice za nadaljnje delo.

ORIENTACIJSKA SEKCIJA

Orientacijski odsek združuje orientaciste vseh starosti, seveda največ mladih. Posebnost je vključevanje cele družine v to dejavnost. Treningi  zahtevajo zbrano razmišljanje in fizično pripravljenost  tekmovalca. Tekmovalec – orientacist, mora v čim krajšem času le s pomočjo karte in kompasa preteči ali prehoditi svojo pot, pri precizni orientaciji pa rešiti niz problemov. Pot je označena na karti s krožci, v naravi pa s kontrolnimi točkami, oranžno-belimi zastavicami. Vrstni red točk je določen, med njimi pa si vsak sam izbira pot. Dolžina in težavnost proge se razlikuje glede na spol, starost, izkušnje in pripravljenost tekmovalcev. Orientacisti se udeležujejo orientacijskih tekem Zimske lige doma in v zamejstvu, sprint tekem in tekem SKI-O (orientacija na tekaških smučeh). Najuspešnejši so osnovnošolci. Že večkrat so bili udeleženci na Svetovnem šolskem orientacijskem tekmovanju kot posamezniki  (Francija, Portugalska, Turčija,…),ekipno pa prvič v letu 2017 v Palermu na Sicilji. V Ajdovščini je v aprilu 2018 potekalo tudi  Državno prvenstvo  TempO v  precizni orientaciji z mednarodno udeležbo. Pri precizni orientaciji  ni pomemben čas, ki ga tekmovalec potrebuje za to, da pride na cilj, pač pa je pomembna natančnost pri reševanju nalog na kontrolnih točkah.

Načelnik: Marija Kovač

031 225 785

ODSEK ZA TURNO KOLESARJENJE IN TURNO SMUČANJE

Pri Planinskem društvu Ajdovščina je bil v letu 2016 ustanovljen Turno kolesarski odsek. Odsek goji turno kolesarsko dejavnost v vseh oblikah kot sestavni del planinskega udejstvovanja in je pripravljen na sodelovanje z vsemi organizacijami, ki so kakor koli povezane s turnim kolesarjenjem. Dejavnosti odseka so:

  • predstavljati turno kolesarstvo kot obliko gibanja v gorah;
  • organizacija skupnih tur po načelih turnega kolesarjenja;
  • spodbujanje povezovanja turno kolesarskih odsekov in ostalih skupin, ki se ukvarjajo s turnim kolesarstvom, tako znotraj kot izven planinskih društev PZS;
  • skrb za odsek 35 km Slovenske turno kolesarske poti STKP na območju občine Ajdovščina
  • spodbujanje dvonamenske uporabe planinske poti
  • sodelovanje pri nadelavi in legalizaciji turno in gorsko kolesarskih poti v sodelovanju z ostalimi lokalnimi društvi
  • spodbujanje usposabljanja svojih članov za Turno kolesarskega vodnika I in II in ostalih akcij, ki so v skladu z delovanjem Odseka;
  • spodbujati spremembo zakonodaje v smeri večje svobode turnega kolesarstva in zaščite okolja;
  • prav tako se znotraj odseka goji turno smučanje, organizira skupne ture in spodbuja usposabljanje Turno smučarskih vodnikov
  • sodelovanje z ostalim odseki v PD Ajdovščina;

Načelnik odseka je Ožbej Marc

051 245 159

Kaj še čakaš?

Pin It on Pinterest